Pri nesrečah z nevarnimi snovmi gre za dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi (kemikalijami) med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem in transportom. Nenadzorovano uhajanje nevarne snovi v okolje lahko ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali, oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju in ima škodljive vplive na okolje.

NAJPOMEMBNEJŠI VIRI OGROŽANJA SO:

• industrijske dejavnosti in kmetijstvo,
• plinovodi in naftovodi,
• prevoz nevarnih snovi po cestah in železnici,
• odlagališča odpadkov,
• druge »nesreče«, ki jih povzroči človek z nepravilnim ali naklepnim ravnanjem.

Nevarne snovi (kemikalije), kar je skupno ime za kemijske snovi, elemente, spojine, zmesi, pomenijo enega najbolj nevarnih segmentov človekovega življenja in okolja.

DIREKTIVA EU

Po direktivi EU (Europske unije – 67/584/EEC) sodijo k nevarnim snovem tiste snovi ali pripravki, ki imajo eno ali več naslednjih nevarnih lastnosti:

• eksplozivnost,
• oksidativnost,
• zelo lahko vnetljivost,
• lahko vnetljivost,
• vnetljivost,
• zelo strupeno,
• strupeno,
• škodljivo zdravju (manjša strupenost),
• povzročajo preobčutljivost (izpuščaji, konstantni glavoboli, kašelj),
• rakotvornost,
• mutagenost (okvare genskega zapisa),
• toksičnost za razmnoževanje – teratogene (okvara zarodka – npr. okvara okončin, notranji organi, možgani …),
• jedkost – korozivnost,
• dražljivost (razredčene jedke kemikalije) ,
• nevarno za okolje.

Iz statistike intervencij na območju delovanja zavoda prevladujejo predvsem nezgode z naftnimi derivati v cestnem prometu, stanovanjskih in industrijskih objektih ter nenadzorovano uhajanje plinov v industrijskih in stanovanjskih objektih. Ostalih nezgod je sorazmerno malo.