Tehnično reševanje je sklop uporabe znanja, izkušenj, tehničnih pripomočkov in tehničnih metod dela za prenehanje delovanja ali ogrožanja predmeta ali snovi na človeka in njegovo lastnino.

Zahteve po tehničnem reševanju izzovejo dogodki, kot so:
1. vsakodnevne nezgode,
2. naravne nezgode,
3. vojna stanja.

1. VSAKODNEVNE NEZGODE SE DELIJO NA

1.1 delovne nezgode,
1.2 prometne nezgode,
1.3 nezgode, ko si posameznik ne more sam pomagati.

1.1 Delovne nezgode
1.1.1 stisnitve oseb,
1.1.2 odreznine ali odtrgnine delov telesa,
1.1.3 zasutja ljudi,
1.1.4 padci v jame,
1.1.5 ujetja v dvigala,
1.1.6 nezgode s kmetijsko mehanizacijo,
1.1.7 nezgode, v katerih so udeležene živali,
1.1.8 uhajanja, razlitja ali razsutja nevarnih snovi,
1.1.9 eksplozije in podobno.

1.2 Prometne nezgode
1.2.1 nezgode s cestnimi vozili,
1.2.2 nezgode s tirnimi vozili,
1.2.3 nezgode s plovili,
1.2.4 nezgode letal in drugih naprav za letenje (zmaji, padala),
1.2.5 nezgode v notranjem transportu.

1.3 Nezgode, ko si posameznik ne more sam pomagati
1.3.1 nezgode v hribih,
1.3.2 nezgode v vodi-utapljanje,
1.3.3 otroci v jaških ali tesnih predelih, iz katerih sami ne morejo,
1.3.4 vpetja ali obvisitve oseb,
1.3.5 zaprtja v prostore ali naprave

2. NARAVNE NEZGODE

Naravne nezgode so potres, poplave, viharji in druge naravne ujme, ki nastanejo neodvisno od človekove volje ali dejavnosti. Te nezgode zahtevajo skoraj po pravilu masovno tehnično reševanje v različnih oblikah. Naravna nezgoda zelo negativno vpliva na psihično stabilnost reševalcev. Zahtevnost reševanja je odvisna od velikosti, vrste in obsega naravne nezgode.

Pri potresu je zahtevnost reševanja odvisna od:

• stopnje jakosti potresa in načina gibanja sunkov,
• varnosti zgradb na potresnem območju,
• gostote zgradb na potresnem območju,
• gostote prebivalstva na potresnem področju,
• vpliva nevarnih snovi, ki so s potresom sproščene,
• ostalih vplivov.

Pri poplavi je zahtevnost reševanja odvisna od:

• površine, ki jo je zajela voda,
• števila potrebnih reševalnih akcij,
• količine vode,
• možnosti odvajanja vode,
• plavajočih ovir, ki jih voda nosi,
• hitrosti gibanja poplavnih vod,
• hitrosti nastanka poplave.

Pri viharju je zahtevnost reševanja odvisna od:

• jakosti viharja in rušilnih učinkov viharja,
• področja, ki ga je zajel,
• načina gradenj na področju viharja,
• letnega časa in vremena ob viharju.

3. VOJNO STANJE

V vojnih razmerah so problemi tehničnega reševanja precej bolj zapleteni. Ob bistveno zmanjšani mobilnosti tehnike in ljudi nastajajo požari, ruševine, so ranjeni in mrtvi, ostanejo številni neeksplodirani predmeti in druge ovire, ki zmanjšajo efektivnost reševanja. Velikokrat so možnosti za dodatne vojaške operacije ravno na področju, ki zahteva tehnično reševanje. Prav tako so velike možnosti za kontaminacijo terena, na katerem je potrebno reševati.