Požarne straže

Požarne straže

Požarne straže kot poklicna gasilska enota opravljamo na območju vseh šestih občin – ustanoviteljic zavoda. Praviloma ta dela zaradi pomanjkanja kadra, prepuščamo prostovoljnim gasilskim društvom – vsakemu na svojem teritoriju.

Najpogosteje pa sami požarne straže opravljamo pri izvajanju tako imenovanih vročih del (odprt plamen oz. orodje, ki iskri ali proizvede visoko temperaturo) in to običajno v jutranjem času, ko kolegi iz prostovoljnih vrst težje zagotovijo kader.

Kdo je vse vključen v izvajanje vročih del?

V izvajanje vročih del je navadno vključenih več oseb:

• izdajatelji dovoljenj za izvajanje vročih del,
• izvajalci vročih del,
• osebe, ki nadzirajo oziroma izvajajo požarno preventivne ukrepe (pred, med in po)

izvajanju vročih del.

Izdajatelj dovoljenja za izvajanje vročih del je odgovorna oseba, ki izda dovoljenje za izvajanje vročih

del. Ta oseba je lahko pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom

oz. druga s strani odgovorne osebe pooblaščena oseba.

Izvajalec vročih del je delavec, ki izvaja vroča dela na stalnih ali začasnih deloviščih, je za

to usposobljen in to usposobljenost izkazuje z veljavnim certifikatom.

Izvajalec požarno preventivnih ukrepov je oseba ali več oseb, ki skrbijo za izvajanje

požarno preventivnih ukrepov pred, med in po izvajanju vročih del. Fizično izvajanje

požarno preventivnih ukrepov med in po izvajanju vročih del imenujemo požarna

straža. Požarno stražo lahko opravljajo le za to usposobljene osebe ali gasilci.

V praksi se je večkrat izkazalo, da predpisana požarna straža ni dovolj, saj en izvajalec požarno preventivnih ukrepov ali gasilec, ki je prisoten, težko pravočasno ukrepa in pogasi požar, če do njega pride.

Določena dela se morajo izvajati na način, da do požara sploh ne pride.

Zakonske podlage:

ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM

37. člen (požarna straža)

(1) Požarno stražo mora organizirati:

1. kdor pretaka količine nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov;

2. kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila;

3. prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije;

4. lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljalec gozda ali drugega zemljišča, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.

(2) Požarno stražo lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo, v primeru iz 1. in 2. točke iz prejšnjega odstavka pa tudi za gašenje usposobljene osebe, če ne gre za opravljanje del v požarno bolj ogroženih objektih in objektih, v katerih se zbira več ljudi, določenih v skladu s tem zakonom.

(3) Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost.

(4) Minister predpiše pogoje in način izvajanja usposabljanja ter preizkusa usposobljenosti oseb iz drugega odstavka tega člena.

ZAKON O GASILSTVU

11.b člen

(opravljanje požarne straže in drugih nalog)

Požarno stražo in požarno varovanje objektov, drugega premoženja ter javnih prireditev opravljajo na območju občine tisti gasilci in gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko službo v skladu s tem zakonom na območju te občine, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo lastnika ali upravljalca objekta in premoženja oziroma organizatorja javne prireditve.

P R A V I L A gasilske službe

80. Požarna straža

Ob povečani požarni ogroženosti ali drugi grozeči nesreči, gasilska enota opravlja požarno stražo. Gasilska enota lahko opravlja požarno stražo na svojem operativnem območju, po potrebi pa tudi izven tega območja, če je tako določeno s pogodbo o opravljanju javne gasilske službe oziroma z občinskim načrtom zaščite in reševanja.

V času povečane požarne ogroženosti morajo biti gasilske enote na območju, za katero je razglašena povečana požarna ogroženost, v stanju povečane operativne pripravljenosti. Za povečano operativno pripravljenost mora biti določeno najnujnejše število moštva oziroma sestav ter njihova razporeditev na območju povečane požarne ogroženosti. Požarna straža se mora izvajati dokler traja povečana požarna ogroženost ali dokler ta ukrep ni preklican.

Kadrovsko sestavo ter gasilsko zaščitno in reševalno opremo za opravljanje požarne straže določi poveljnik gasilske enote. Pri tem upošteva po potrebi tudi zahteve uporabnika oziroma izvajalca nevarnih del, glede na vrsto del oziroma ogroženosti, zaradi katere se opravlja požarna straža, pravila gasilske stroke ter operativni načrt gasilske enote in temu prilagodi vrsto ter obseg požarne straže.

Primer dovoljenja za izvajanje vročih del v prilogi.