Usposabljanje / izobraževanje za gašenje začetnih požarov

Cilj požarne varnosti je preprečevanje požarov

Osrednji problem današnje požarne varnosti ni v tem, da ne bi imeli možnosti za preprečevanje in gašenje požarov, ampak, da se ljudje premalo trudijo požare preprečevati in se naučiti, kako je treba ravnati ob požaru.

Na podlagi podatkov in izkušenj namreč ugotavljamo, da:

• večina požarov nastane zaradi kršitev osnovnih pravil požarne varnosti,
• večina malih požarov se razvije v zelo velike zato, ker ljudje ne vedo, kaj morajo storiti, ko požar odkrijejo.

Večina ljudi ne razmišlja dovolj o tem, kako nevaren je požar. Čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povežemo z lastnim premoženjem in življenjem. Za večino je požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe. Ta odnos do požara pogojuje premajhno skrb za požarnovarnostne ukrepe, večino požarov ter veliko škodo in žrtve med ljudmi.

Tak odnos do požarne zaščite bomo spremenili le s poučevanjem ljudi, da bodo spoznali požarne nevarnosti in skrbeli za njihovo preprečevanje zaradi sebe in drugih.

Požar in človeško okolje

Že mnogo pred prvimi zgodovinskimi zapisi je človek uporabljal ogenj kot pripomoček, s katerim si je lajšal življenje in omogočal hitrejši napredek. Danes uporabljamo ogenj v raznih oblikah skorajda na vseh področjih našega delovanja. Ogenj je nezamenljiv ne le pri kuhanju in gretju, temveč tudi v industrijski tehnologiji. Kljub dolgotrajnemu poznavanju in uporabi ognja pa moramo žal priznati, da ga le nepopolno obvladujemo. To nam dokazujejo številni požari, ki zahtevajo velikanski davek- davek, ki ga merimo z bolečinami, trpljenjem, žrtvami, uničenim imetjem ter uničenimi kulturnimi in zgodovinskimi dobrinami. Da bi zmanjšali ta davek, je človek že istočasno z iznajdbo ognja pričel iskati tudi načine in sredstva za njegovo varno uporabo in nadzor. Človekovo delo na tem področju je rodilo novo vedo, ki ji pravimo požarna varnost.
Čeprav je naloga požarne varnosti še vedno ista, kot je bila pred tisočletji, je njen obseg danes veliko širši in poglobljen. To je razumljiva posledica dejstva, da so tudi požarne nevarnosti danes bistveno večje kot nekoč ter obenem rezultat večje skrbi družbe za človeka in bolj odgovornega odnosa do našega naravnega okolja.

Gašenje

Ko zagori, je največkrat prepozno, da bi začeli načrtno razmišljati, kakšen naj bo vrstni red naših dejanj. Niso redki požari, ko imamo na voljo samo nekaj sekund za odločitev. Od hitre odločitve je odvisno, ali bomo zmagovalec mi ali ogenj. In če o tem nismo razmišljali že prej, so naše možnosti majhne. Analize požarnih dogodkov in izkušnje kažejo, da je pri požaru najprimernejši vrstni red opravil.

• Ohranite mirno kri in preprečite paniko!
• Če niste v življenjski nevarnosti, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi.
• Poskrbite za varen umik ljudi in živali!
• Pokličite gasilce!
• Počakajte gasilce in jih usmerjajte h kraju požar!

Ob požaru boste lažje in bolj zagotovo ostali mirni če:

• veste, kje se nahajajo ročni javljaljci požarov in poznamo telefonsko številko Centra za obveščanje 112,
• veste, kje so ročni gasilniki in hidranti,
• znate uporabiti ročne gasilnike in hidrante,
• poznate poti za umik iz ogroženih prostorov.

Pomembno je tudi, da pri požarih ne smete uporabljati dvigal, ker se ta lahko zaradi okvare na napeljavi ali izključitve električnega toka ustavijo med nadstropji ter vam tako onemogočijo varen umik iz stavbe.
Pri umiku iz prostorov, ki jih je zajel požar, morate za sabo obvezno zapreti vsa vrata (tudi če niso označena kot požarna vrata). Odprta vrata omogočajo hitro razširitev požara in dima ter so po izkušnjah pogosto usodni vzrok za požarne žrtve, večjo požarno škodo in oteženo intervencijo gasilcev.

Osnove gašenja

V grobem obstajajo štirje načini pogasitve požara:

• fizikalna ločitev gorljive snovi od plamena,
• odstranitev ali razredčitev kisika,
• znižanje temperature goreče snovi ali plamena,
• vnos kemičnih spojin, ki spremenijo (prekinejo) potek gorenja.