Zgodovina
RAZVOJ GASILSTVA V SLOVENIJI
Organizirano gasilstvo ima v Sloveniji stoletno tradicijo, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana.
Na območju današnje Slovenije je leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev.
Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 140.000 registriranih gasilcev v 1.500 društvih.
Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.
ZAČETKI
Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov.
POVOJNO OBDOBJE
Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej.
Leta 1948 je bilo v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica, ki pa se je z dograditvijo novega gasilskega doma preselilo v Nova Gorico. Tedaj so nastale prostorske možnosti za nastanek poklicne gasilske enote. Prvi zaposleni gasilec v društvu je bil leta 1957 Ivan Jakin. V naslednjih letih je z razvojem mesta, industrije in prometa naraščalo število intervencij, s tem pa tudi število zaposlenih gasilcev v društvu.
OBDOBJE PO SAMOSTOJNOSTI
Dne 1.11.1990 je bilo v društvu uvedeno turnusno delo, že naslednjega leta, 11.7.1991, pa je Skupščina občine Nova Gorica z odlokom ustanovila Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost-Gasilsko enoto Nova Gorica. Vsi zaposleni gasilci so postali delavci javnega zavoda, v društvu pa so ostali kot člani vsi preostali prostovoljni gasilci.
V naslednjih letih je bilo delo poklicnih gasilcev prepredeno z delom v zavodu in v društvu, dokler se postopoma zadeve le niso uredile tako, da so vodilne položaje v društvu prevzeli izključno prostovoljni gasilci, poklicni gasilci pa so društvu nudili le strokovno pomoč.
V gasilskemu domu v Novi Gorici imata tako sedež dve enoti. Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica, ki je tudi lastnik gasilskega doma in zavod s poklicnimi gasilci, ki je v tem domu najemnik.
